UNESCO

NARAVNO OKOLJE SKOZI OTROKOVE OČI

Igra je svoj svet. Svet, v katerem se kaže otrokov razvoj (kognitivni, čustveni, socialni, gibalni), svet, v
katerem se povezujeta resnični in domišljijski svet ter svet, kjer se povezuje to, kar otrok že zmore in tisto, kar si želi, da bi zmogel.
(Marjanovič Umek, in Zupančič, 2006)

V naravi je mnogo kotičkov, ki otroke kar vabijo k igri. Narava je prostor, kjer so otroci lahko
raziskovalci ali sanjači. Je prostor za odkrivanje in za čudenje, za ustvarjanje in ostrenje čutov. Narava je
prostor, kjer otroci krepijo zaupanje v samega sebe.

S projektom NARAVNO OKOLJE SKOZI OTROKOVE OČI smo strokovne delavke v oddelku otrokom
želele zagotoviti kvaliteten čas za igro v naravnem okolju.

Vas Ižakovci v kateri stoji naša hiška topline, enota »Mlinček«, nam ponuja veliko bogatih spodbudnih
učnih okolij. Polja v neposredni bližini vrtca, gozdno igralnico, številne travnate jase in obgozdno
makadamsko pot, ki nas vodi na otok ljubezni do reke Mure.

Projekt NARAVNO OKOLJE SKOZI OTROKOVE OČI je UNESCOV projekt, kamor se je oddelek
prvega starostnega obdobja iz enote »Mlinček« Ižakovci prijavil v mesecu oktobru.

Cilji, ki smo si jih zadali:
– spodbujanje pozitivnega odnosa do narave,
– ohranjanje pristnosti in sožitja z naravo,
– izobraževanje v trajnostnem načinu življenja (zdravje, gibanje, skrb za okolje,…),
– medpredmetno povezovanje,
– sodelovanje z Unesco šolami,
– ohranjanje naravne kulturne dediščine,
– razvijanje štirih Delorsovih stebrov (živeti, vedeti, biti, delati skupaj),
– razvijanje spoštovanja in odgovornosti državljanov.

Dejavnosti, ki bodo potekale v okviru projekta Naravno okolje skozi otrokove oči bomo uresničevali tudi
s pomočjo programa Aktivno učenje v vrtcu. Tako bomo pri delu z otroki uvedli različne strategije in
tehnike dela z otroki, ki vzpodbujajo različne aktivnosti za vzpodbujanje kritičnega mišljenja otrok.
Kritično mišljenje bomo razvijali skozi tri faze:

1. FAZA: EVOKACIJA

V tej fazi prihaja do mnogih pomembnih kognitivnih aktivnosti. V tej fazi se aktivira otrokovo predznanje
o temi, ki jo bomo obravnavali. Otroci na začetku izluščijo informacije oz. znanje, ki so ga že osvojili, da
jih bodo nadgradili. Proces učenja je proces povezovanja novega z že znanim. Otroci oblikujejo nova
spoznanja na osnovi predhodnih znanj in vedenj ter stališč. Drug namen faze evokacije je aktiviranje
otrok, saj je učenje aktiven proces. Krepi se tudi interes za določeno temo.

2. FAZA: REALIZACIJA

To je faza v kateri otrok pride v stik z novimi informacijami ali idejami. Stike bomo v skupini ustvarjali
preko igre, slikovnega gradiva, v naravnem okolju ob eksperimentiranju … Faza tako predstavlja metodo
učenja, v kateri imajo vzgojitelji najmanjši nadzor oz. vpliv nad dogajanjem v mišljenju otrok, saj nanje
najbolj vpliva aktivnost v katero so vključeni. Najpomembnejša naloga realizacije je ohranjanje
aktivnosti, zanimanja, pobude … Da imajo možnost, da posamezne aktivnosti ponovijo, da bi jih bolje
razumeli.

3. FAZA:REFLEKSIJA

V tej fazi prihaja do trajnega učenja, ki predstavlja spreminjanje, saj z novim znanjem postajajo drugačni.
Ne glede na to, ali prihaja do razlik v zvezi z novimi spoznanji, novim obnašanjem ali novimi stališči in
prepričanj. Spremembe v znanju in stališčih so globinske in trajne…, vendar le takrat, kadar otroci
aktivno sodelujejo pri procesu učenja. Otroci si najbolj zapomnijo tisto, kar razumejo v okviru lastnih
miselnih povezav in kar sami izrazijo na različne načine.

Pri realizaciji se bomo cel čas dotikali tudi ŠTIRI DELORSOVE STEBRE:

– učiti se, da bi vedeli,
– učiti se, da bi znali delati,
– učiti se, da bi znali živeti skupaj,
– učiti se biti.